Namesto malice sem bil na krvodajalski akciji.
Izbiral sem lahko med vert, orange, noir in rouge (kako lepo se bere francoščina). Vert in noir sta Rh-, orange in rouge pa Rh+.
(Barve) so se malo igrale z mano. Rh-, Rh+, Rh-, Rh+, Rh+, Rh-, Rh- ...
Kaj pa sendvič? In kaj (je) s pariško?
Provamel, Bio-Organic Soja limona-melisa. Oziroma citron vert-mélisse, če smo ravno pri francoščini.
... v glavi rahlo bledi.
Fotokopija na fotokopijo, power play na power play. V bistvu se je celo poletje vrtelo okrog dveh (2) pesmi.
Kjerkoli in kadarkoli so zvočniki ustvarili dovolj potiska (tlaka) sem zaslišal (zlajnane) refrene (ne nujno v tem vrstnem redu).
Sample #1:
Sample #2:
Ne vem ravno v čem je štos, vendar kaj drugega (res) nisem slišal.
Get Lucky me je ziritiral do te mere, da sem guglal bas linijo. Zašpilal je seveda nisem nikoli (opa, zaenkrat še), ker preprosto ni bilo časa (beri volje).
To je to.
Aja, še to mimo grede ...
Vsem motilcem zvoka navkljub smo v poletnih mesecih veselo zahajali na plac (zaklonišče) ter pilili, šilili in obrezovali (ja, vsi komadi so čeladarji, nobenega mravljinčarja) naše avtorske glasbene projekcije stvarnosti.
Vse za narodov blagor.
Vzgibov je bilo več.
Prvi je ta, da so poleti kleti/zaklonišča bistveno bolje temperirana in primerna za telesne aktivnosti. Okrog osemnajst (18) Celzija, stopinja gor ali dol. Pivo je bilo primerne temperature kljub odsotnosti hladilnika :-)
Drugi je ta, da se po dobrega pol leta (štejem samo čas moje prisotnosti in moj prispevek na bas kitari) spodobi, da pesmi dobijo neko bolj kompaktno obliko, ne samo ohlapnega bademantla, ki ga lahko odvržeš preden se vržeš v bazen. Včasih so kopalke pač premalo.
Tretji je verjetno celo najbolj bistven, saj smo bili na nek način na onaniranje v podzemlju prisiljeni, glede na to, da smo dobili priložnost našo muziko pretvoriti v digitalne formate.
Četrti je inercija (sociološko vzeto jo jemljem kot plus ne kot minus, fizikalno kot energijo, ki ne more iti v nič). Vzporednice lahko malo neposrečeno vlečem tudi s tisto butasto reklamo, ki se je manifestirala skozi kampanjo Ministrstva za kmetijstvo in okolje RS. Glede na to, da naš kvintet goji glasboljubstvo, so tedenski zmenki dva metra pod zemljo logični in povzdignjeni (vsaj) na semi primarno človekovo potrebo. Semi zaradi tega, ker smo lahko kdaj tudi kak dan brez hrane, dolgo pa gotovo ne (razen prana jedcev morda - jaz temu pravim, da se diha z jajci).
Skratka ...
... prejšnjo nedeljo smo šli posneti boben in bas.
Kitare sledijo. Vokali tudi. Miks in mastering takisto.
Glede prve nedelje samo:"Bilo je divno i nezaboravno." (moj dobesedni navedek ob koncu dneva)
Ob tej priložnosti globok poklon, priklon in klobuk dol, Mitji in Matku.
Zahvala gre tudi ostanku kvinteta (po abecednem vrstnem redu): Dule, Mafič, Miha, Rice, hvala za lepo nedeljo.
Nadaljevanje sledi ...
