četrtek, 16. februar 2012

5+5=10 prstov

Danes sem absolutno psiho-fizično podhranjen.


Že nekaj časa se v meni nabirajo besede a jih ne morem spraviti do konic prstov, kjer se pretvarjajo iz signala 0/1 v črke na papirju/monitorju. Bistveno lažje je bebavo všečkati slike na facebooku ali tvitniti tistih sto štirideset znakov.


Sveta preproščina ...


Čeprav me tišči ne izbruhnem. Sicer pa, kdo bo vse to bral. Internet je poln besed. Poln komentarjev na prvo žogo in bruhanja iz dolgočasja.


Daj mi neki da me buta.


Namesto fiksiranja potrebujem klistiranje.


Fiksiran s predčasnimi 2011 (kakšen dolgčas, sploh predvolilne oddaje). 
Fiksiran (občasno razočaran) pri uvodu v elektro-magnetizem (predavanja+vaje) - veš poet svoj dolg? 
Fiksiran z 22-im LIFFe-om. 
Fiksiran (in ne zafiksan) z božičem. Korn - Path of Totality (CD+DVD), hvala.
Fiksiran (in očaran) z Zolo Jesus (München).
Fiksiran s klimo v javnem sektorju - šolstvo. 




Klistiram javni sektor:


Situacija? Smernice? Vsem se jebe za vse!
Kje smo, kam gremo? Po liniji najmanjšega upora seveda. 
Meaning of life vprašanje, zakaj smo tukaj? Dijaki über alles (Sieg Heil und Leck mich im Arsch), ližemo tudi starše(m).
Koliko je ura? Potegnjeni frisi zaradi dveh ur lukenj v urniku. Mislim, v petek pouk do dve in petnajst. Haloooo, do dveh?!. V petek?!.
Spoznavanje narave in družbe? Seveda, danes nudimo OIV (obvezne izbirne vsebine), poklicna in splošna matura, ISV (izbirne strokovne vsebine).


A vam kaj ni jasno?


Lani bi brali bi Mazzinija na Siolu in bi vedeli o čem govorim. On je opletal z makro modelom, z mikro modelom operiram sam. On je govoril o narodu, sam funkcioniram (da bi me zdaj slišal A., znorel bi, ker ljudje niso mašine in ne morejo funkcionirati) znotraj hodnikov, učilnic, kabinetov, avle. Priklopljen na 220 V, oziroma na stvari napajane z 220 V. Groza v uravnilovki. Pokvarjena klima. 
"Ne, jaz nisem v tej komisiji, za to je zadolžen nekdo drugi."


Sestanki, na katerih se osem ljudi pogovarja, kdo bo natisnil nalepke z naslovi, jih nalepil na kuverte in oddal v tajništvo. 


X1:"A kdo mogoče ve, kdo je to delal lani? A nisi ti? Ne? A ona jih je, kje pa je danes? Lahko greš po njo prosim. Hvala."


... po deset in več minutah 


X1:"Torej, nalepke boš natisnil ti. Res ni problema?"
Y1:"Ne. Kje dobim naslove?"
X1:"Prosim?"
Y1:"Kje dobim naslove za nalepke?"
X1:"Aja, pa res. Kje si jih dobila ti?"
X2:"Joj, ne vem. Y1 mi jih je dal. Mislim, nalepke mi je dal."
X1:"Torej lanske nalepke imaš?"
X2:"Ne, nimam jih, ker sem jih nalepila na kuverte. A, mislim, nalepila jih je Z1, samo nje ni več, ker so javna dela ukinili."
X1:"Ja, to je res. Mislim, kar tako so ukinili javna dela. Ne vem zakaj. Zdaj bomo pač sami nalepili te nalepke na kuverte. Kdo jih bo lepil?"
X2:"Jah, ne vem. Mogoče si lahko razdelimo. Kaj mislite?"


... po petih minutah


Y1:"Okej, dovolj. Jaz bom poiskal naslove, sprintal nalepke jih nalepil in dostavil v tajništvo. "
X5:"Res?"
X2:"Kako to misliš?"
X3:"Točno, kaj pa naslovi."
X1:"Samo to z javnimi deli je pa res svinjarija ..."
Y3:"Ali je že zvonilo?"
Y1:"Grem ..."


Kozlam.


Poklicna in splošna (matura) zahtevata svoj kot za kozlanje.
O OIV je bolje, da ne izgubljam besed. O ISV pravtako. Izbirno, izbirne, pri pizdi, ne razumem kaj je toliko za izbirati in izbrati. Berite raje. Knjige. Lahko tudi na Kindlu, če vas papir ne rajca več.


V glavnem katastrofa.


... več sreče prihodnjič.