Sendvič s pariško

Namesto malice sem bil na krvodajalski akciji.

Izbiral sem lahko med vert, orange, noir in rouge (kako lepo se bere francoščina). Vert in noir sta Rh-, orange in rouge pa Rh+.

(Barve) so se malo igrale z mano. Rh-, Rh+, Rh-, Rh+, Rh+, Rh-, Rh- ...

Kaj pa sendvič? In kaj (je) s pariško?

Provamel, Bio-Organic Soja limona-melisa. Oziroma citron vert-mélisse, če smo ravno pri francoščini.

Poletje v glasbi ...

... v glavi rahlo bledi.

Fotokopija na fotokopijo, power play na power play. V bistvu se je celo poletje vrtelo okrog dveh (2) pesmi.

Kjerkoli in kadarkoli so zvočniki ustvarili dovolj potiska (tlaka) sem zaslišal (zlajnane) refrene (ne nujno v tem vrstnem redu).

Sample #1:



Sample #2:



Ne vem ravno v čem je štos, vendar kaj drugega (res) nisem slišal.

Get Lucky me je ziritiral do te mere, da sem guglal bas linijo. Zašpilal je seveda nisem nikoli (opa, zaenkrat še), ker preprosto ni bilo časa (beri volje).

To je to.

Aja, še to mimo grede ...

Vsem motilcem zvoka navkljub smo v poletnih mesecih veselo zahajali na plac (zaklonišče) ter pilili, šilili in obrezovali (ja, vsi komadi so čeladarji, nobenega mravljinčarja) naše avtorske glasbene projekcije stvarnosti. 

Vse za narodov blagor. 

Vzgibov je bilo več.

Prvi je ta, da so poleti kleti/zaklonišča bistveno bolje temperirana in primerna za telesne aktivnosti. Okrog osemnajst (18) Celzija, stopinja gor ali dol. Pivo je bilo primerne temperature kljub odsotnosti hladilnika :-)

Drugi je ta, da se po dobrega pol leta (štejem samo čas moje prisotnosti in moj prispevek na bas kitari) spodobi, da pesmi dobijo neko bolj kompaktno obliko, ne samo ohlapnega bademantla, ki ga lahko odvržeš preden se vržeš v bazen. Včasih so kopalke pač premalo.

Tretji je verjetno celo najbolj bistven, saj smo bili na nek način na onaniranje v podzemlju prisiljeni, glede na to, da smo dobili priložnost našo muziko pretvoriti v digitalne formate.

Četrti je inercija (sociološko vzeto jo jemljem kot plus ne kot minus, fizikalno kot energijo, ki ne more iti v nič). Vzporednice lahko malo neposrečeno vlečem tudi s tisto butasto reklamo, ki se je manifestirala skozi kampanjo Ministrstva za kmetijstvo in okolje RS. Glede na to, da naš kvintet goji glasboljubstvo, so tedenski zmenki dva metra pod zemljo logični in povzdignjeni (vsaj) na semi primarno človekovo potrebo. Semi zaradi tega, ker smo lahko kdaj tudi kak dan brez hrane, dolgo pa gotovo ne (razen prana jedcev morda - jaz temu pravim, da se diha z jajci).

Skratka ...

... prejšnjo nedeljo smo šli posneti boben in bas.

Kitare sledijo. Vokali tudi. Miks in mastering takisto.

Glede prve nedelje samo:"Bilo je divno i nezaboravno." (moj dobesedni navedek ob koncu dneva)

Ob tej priložnosti globok poklon, priklon in klobuk dol, Mitji in Matku.

Zahvala gre tudi ostanku kvinteta (po abecednem vrstnem redu): Dule, Mafič, Miha, Rice, hvala za lepo nedeljo.


Nadaljevanje sledi ...

Ko se Japonci delajo norca iz Google view

View Larger Map

Čoln in pavi

Vzeti čol-n in Begnagrad
ali
Bom preživel zimo?


My sweet prince ...

Navkljub namernemu izogibanju proteinom, me je ta teden s hrbta živalsko napadla melanholija odhajajoče zime.
Ugriznila me je za vrat (od zadaj in nič kaj prijazno). Stresla dvakrat, trikrat, vrgla ob tla. Spet za vrat (tokrat od spredaj - pazi grlo jebotebob) in spet ob tla.

Stanje duha ...

(Od melanholije) poteptan, akopresurno podplatno zmasiran (torek - še zdaj boli), zaspan (konstantno od jutra do bridkega popoldneva na oni strani vek), po domače zjeban (poznam enega, ki bi mi rekel, da samo jamram - ampak tokrat MI JE VSEENO!!!), za crknit v glavnem. Še tisto malo radosti v deprasti zimi (zima zima bela, naj te že kdo odpela), tedensko muziciranje na placu, mi včeraj ni prineslo drugega kot glavobola (ni lepo ampak hvala Bobu, da je crknil feršterker).

Klo(v)niranje ...

Še računalniki mi v zadnjih dneh niso "naklonjeni". Jebe me vsak, ki 'ma pet minut cajta oziroma karkoli od Microsofta instalirano (predvsem Windows 7). Še fotokopirni stroj se nekaj protivi, in to vsak dan vsaj petkrat.

"Fakof, ne bom kopiral dvostransko."
"Haha, spet sem si nalašč potisnil A3 list, tja kjer ga ne boš dosegel prej kot v pol ure."
"Aja, frajer si? Kolko tonerja mi je ostalo? Od 0 do 10%! Kaj pa zaj? No daj, pokliči serviserja naj ti ga dostavi, če upaš! Ja valjda da ga ni, idiot. Na terenu je!"
"Printal/fotokopiral bi? Jok brate, warming up - please wait. Ti je všeč, ko te jebem po angleško? Yes. yes. yeeeeeeeeeeeees. Warmin up - please wait. Ready. Noooooooooooooo. Misfeed has occured!!! Tu maš zaj, spizdi pa kliči serviserja, če si upaš. Hahahaha, teslo, sem ti rekel, da je na terenu in pride komaj jutri."
"Aja, falutek, pa še 35 mejlov sem ti poslal, da ti je papira zmanjkalo. In 12 mejlov, da je prišlo do misfeed-a."

Toliko o "Japanci rade za nas" ...

V bistvu so bolj Kitajci, Korejci (južno od Kolpe) in ostali razvijajoči se naródi. Saj res, v J Koreji delajo ful stvari, ki se jih kao ne splača "pri nas" delati. Torej so neke vrste globalni južnjaki - bosanci. Sprašujem se kdo je/bo njihova Hilda? Kam bo pospravila težko prislužene evre in dolarje? Koliko let pogojne kazni bo preležala na plaži?

"I've seen the future, brother: it is murder."

Kot izgleda ima melanholija odhajajoče (ja spizdi že enkrat, morje čaka) zime globalni vpliv, čeprav je prisotna samo na severni polobli. Supreme leader-ju Kim Jong-unu se je kot izgleda do kraja ftrgalo. On to čisto resno z balističnimi raketami. Fak, vojna bo. Spet. Nenehno vojskovanje.

Z levim očesom ...

... na TV-ju in mi je vse jasno. Vsak dan same jebene serije, kjer namesto s kurci kot v porničih, opletajo z orožjem (svako jakim). Potem sploh ni čudno da smo vsi proti vsem. Ko pride do pizdarije uporabimo hip-hip-hip strašni želvji trik in potegnemo (butasto) glavo na varno. In čakamo. Čakamo. Čakamo. In potem pizdim(o). Internet (sploh forumi) in časopisi (predvsem spletni, ker drugih načeloma ne berem - več) so polni pizdakanja in pametovanja. Naredi pa nobeden (z mano vred) nič kaj dosti. Sam(o) pizdim(o).

Politi(ka) ...

Kako naj si drugače razlagam četvorko (trojka in madatarka pod pritiskom)? Trojka je neko opozorilo od zunaj. Kako od zunaj pizdomater?! A nismo EUropa? Vsakih pet minut kakšen od mladoekonomistov (fej vas bodi neoliberalci) napove, da je denarja samo še do torka. Ne naslednjega, do torka čez dva meseca. Vsi ostali - recimo jim staroekonomisti sleš gradualisti sleš varuhinacionalnihinteresov, govorijo da je še čas in da je vse OK. Jaz pa si mislim, ne - ne mislim si, DEREM se v mislih na VES GLAS. Zmenite se že enkrat!!! In oni se res zmenijo. Res. Za finance s(m)o dobili modela, ki (tako vsaj izgleda) je pač imel v petek popoldne par minut časa, da so mu zvijali roko, da je dahnil DA. Ker ostalih 32 majmunov, ki so drugače VEDNO po TV-ju (vstavi medij po izbiri) in so takrat VEDNO jako pametni ni imelo časa?

Vesoljni potop ...

Zgleda, da je čas da Noe, pardon, Neo zgradi barko, pardon, izklopi matrico. Da bomo videli, da smo grdi. Umazani in zli. Svet pa črn in pokvarjen. Čim prej tem bolje. Bo pa bolelo. Zelo.

Na krilih padlega angela voham pomlad ...

In zadnji bodo še vedno zadnji. Utvara bi bila pričakovati karkoli drugega. Razen morda za zaprisežene kristjane, ki verjamejo v dobro po smrti v onostranstvu. Sreča in večno kraljestvo je samo korak vstran. Če stojite na robu prepada seveda. In še takrat bi se bilo treba izgovarjati pred Sv. Perotom. Hitro telefon v roke in naj vam kdo pomaga. What's the friends are for, right?

"Suicide is self expression."

To boste Perotu zelo težko razložili. Sploh, če bo tudi Vid zraven. Najnovejši njun šov lahko gledate po TVju. Spet banalnosti tipa, mi2 sva vam ful smešna in vi naju fuuuuuuul radi gledate. V kolikor se majmuna nista prebila v naslednji krog (spet banalnosti po TV-ju) vam preostane vsaj pet drugih zabavnih oddaj. Z isto matrico. Prežvečeni čigumiji nimajo prave barve in okusa, kajne? Ne? Okej, prežvekujte naprej.

Neo, pridi in odreši nas hudega. Amen.

p.s. supreme leader-ja S Koreje prosim, če lahko z ravsanjem z južno sosedo in njenimi zaveznicami, še malo počaka. Jutri so Werefox v Udarniku. Karte za Terraneo (mimogrede, ej pa kaj je z vami? Mi vam ratifikacijo, vi pa nam niti Line Up-a ne morete al kaj?!) tudi čakajo. Kitaro še moram kupiti. Pa dost je še tega in onega. Zato ga ne srat z bombami. Raje potrpim(o) še dva (dodatna) meseca zime. No, to z zimo je bolj tak za hec. Naj gre.

Porka mizerija

Sreda je dan za poljube, se mi je zapisalo in posnelo enkrat na tubi. Moja včerajšnja je bila malo drugačna.
Po slabem desetletju sem bil s strani organov pregona legitimiran.
Vzrok je bil verjetno posledica hcanja v javnosti. Niso naju motili pri delu, verjetno pa so videli kaj delava in so se malo pripeljali mimo. Slika spodaj je samo exemplar tega kar počnemo ponavadi med odmorom na vajah.

Mimo grede.
Vsako sredo nabijamo v enem zaklonišču. Strogo avtorsko. Strogo s kitarami. Včasih kdo manjka. Včasih manjkamo vsi. Fajn je.
Nazaj grede.

V glavnem oba organa skupaj sta štela nekako približno enako let kot jaz. Malo sta bila presenečena, rekel bi celo prestrašena, ko je pristopil še tretji in četrti. Nič dramatičnega. Samo popisan sem bil. To je to.

Preskok za ene tri ure naprej.

Pridem domov in kot da bizarij še ni bilo zadosti, me tik preden sva skupaj s palčkom odšla v njegovo deželo, zjebe še telefon.


Juhu.

Pride takšen dan. Sneg pride dan pozneje.

Torej, bodite pozorni na čudne dneve, ker potem bo naslednji dan zagotovo snežilo. Okej, če ste doma v Avstraliji verjetno res ne bo, sicer pa Avstralci tudi razumete ne kaj sem napisal. Ali pač?

WTF?

Kr nekaj.



V bistvu sem danes, ko je že fantovski četrtek, hotel samo objaviti moj izlet v hipnozo.

Naj bo dovolj. Še en soundcludovski poizkus in pol grem pa spat.



p.s.
čtivo pred spanjem: Jared Diamond - Propad civilizacij ali Jennifer Egan - Tatovi na obisku

p.p.s.
dam za pivo tistemu, ki mi zrihta to oddajo v kakršnikoli video obliki, dovolj bo tudi link, kjer jo je mogoče v miru pogledati

p.p.p.s. brat in sestra bom šel raje jutri, danes bom pogledal Cargo (ravno se je začel na TV3)

Občasno prehlajen

-->

Včeraj je nekdo kihnil vame. Z dobrim namenom. Tudi pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni.

Preskok.

Velik (pre)skok.

Kulturni dan ali Matiček se ženi.

Odsotnost (trezne) presoje je mati otopelosti. Iz dneva v dan. Včasih vzroka preprosto ni. Ponuja se samo in izključno samo posledica. Iz vseh strani in iz vseh kanalov. Elektrika kot zasplepljenost. Tesla je bil (vsaj) genijalec. Pogovor z golobom (okej golobico) omogoča spekulacijo glede polja norosti in polja normalnosti. Normalnost je ena izmed pilul (diagnoz), ki nam jo ponuja matrica oziroma njen veliki stvarnik. Vsi smo mi malo bolj normalni kot ne. Vsi smo mi.

Čedalje bolj se mi zdi, da me vlečete za nos. Vsi. Vi. Bolj kot kdajkoli prej sem v tem Teslovem električnem, magnetnem polju sam proti vsem. Vsi ste korak pred mano. Zaostajam. Sam. Recesija je, tako da se mi v bistvu sploh ni potrebno opravičevati. Ste korak izzven.

Ko capljam za vami in mimo vas, mi je vseeno všeč, da nas poganja enak organ. Hkrati me bodri zavedanje, da na nas deluje ista sila. Sila, ki nas bo kaj kmalu pognala tja, kjer nam je mesto.

Ashes to ashes, dust to dust.

Gravitacija je edina “pravična” sila v mojem vesolju.

Vsem ezoterično plavajočim želim dvesto petnajst neuspešnih reinkarnacij, vsem boga boječim cvrtje v peklu a la french fries, vsem ateistom Nitscheja a tergo, vsem ostalim lep prehod v meno.

Čeprav je obisk stvarnika vedno a la carte, nas gravitacija izenačuje/združuje.

Iz različnega stanja postanemo isto sranje.

Ampak, ali je res tako lahko.

Preden ponotranjimo končnost so naša pota zelo različna, ko smo ji predstavljeni (končnosti) je pa pa itak že prepozno, da bi o njej govorili.

En tip se je enkrat sicer vrnil in o tem še danes govorijo, vendar zaradi neverodostojnosti pisnih virov o tem, ni mogoče zagotovo (pri)trditi. Vsekakor na to temo (resurekcije) ni bilo izvedenih dovolj relevantnih študij.

Za vse ostalo je Mastercard.

Master. Car. D.

Ni čudno, da nam gospodar nenehno dopoveduje, da je čas za nov avtomobil. D.

Če vam je ostalo še malo časa vam lahko pošljemo tudi katalog. V naslednjih 15 minutah seveda. Dodamo še ta čudovit komplet nožev. Obnesejo se v najbolj ekstremnih okoliščinah, tudi za rezanje grl (množina).

Topimo se.

Počasi.

Amorfnost nam je vsem v pogubo.

En dan s(m)o vsi gotovi, že trenutek kasneje s(m)o kamenjani in pribiti na križ. Oh, ta lahkotnost bivanja in obs(t)ojanja.

Vsi smo mi z istega dvorišča.

Vsi smo mi iz istega peskovnika. Spet prah v katerega se vsi (po)vrnemo.

Praholov(il)ci. Lončnice. Obračamo se po soncu. In nič drugače. Iz dneva v dan.

Limita proti neskončnosti.

Amen.